Anonim

Title:SNEGULJÈICA - Grimmova pravljica
Subject:FICTION Scarica il testo


SNEGULJÈICA
Grimmova pravljica

Nekoè je živela kraljica, ki je dobila hèerko, katere polt je bila tako bela kakor sneg, ustnice rdeèe kakor kri in lasje èrni kakor oglje, zato so ji rekli Sneguljèica. A kraljica je umrla in èez leto in dan si je kralj vzel drugo ženo. Ta je bila ošabna in ni prenesla, da bi mogel biti kdo lepši od nje. Ko je Sneguljèica dorašèala, je bila lepa kakor jasen dan. Tedaj je nekega dne kraljica vprašala svoje èarobno ogledalo: “Ogledalo, ogledalo, povej, kdo je najlepši v deželi tej!”
Ogledalo je odgovorilo: “Kraljica, vi ste najlepši pri nas, a Sneguljèica je tisoèkrat lepša od vas!” Tedaj je kraljica zasovražila deklico. Naslednji dan poklicala lovca in mu rekla: “Odpelji otroka v gozd in ga ubij.”

Lovec je res odpeljal deklico v gost, vendar se je temu punèka zasmilila in jo je izpustil. Ko se je vrnil na grad je kraljici zagotovil, da je deklica mrtva.

Sneguljèica je do veèera hodila po gozdu, dokler ni naletela na majhno hišico. Vljudno je potrkala in ko ni nihèe odgovoril je vstopila. Na mizici je zagledala sedem majhnih krožnièkov s hrano in ker je bila zelo laèna, je z vsakega pojedla nekaj grižljajev, potlej pa legla na eno od sedmih posteljic in zaspala. Ko se je stemnilo, so prišli domov palèki. Našli so speèo Sneguljèico, se zelo razveselili in jo pustili spati. Drugo jutro je deklica palèkom povedala svojo žalostno zgodbo. Palèki so sklenili, da je bajbolje, èe deklica ostane pri njih v zameno pa so jo prosili, da skrbela za hišico in jim kaj skuhala.

Kraljica je èez nekaj dni spet stopila pred ogledalo in vprašala, kdo je najlepši v deželi:

Ogledalo ji je odgovorilo: “Kraljica, vi ste najlepši pri nas, a, Sneguljèica pri palèkih iz rudnikov zlatih je še tisoèkrat lepša od vas.” Tedaj je kraljica sprevidela, da jo je lovec ogoljufal. To ji ni dalo miru. Preoblekla se je v branjevko in odšla k Sneguljèici. Premeteno ji je prodala uroèeni jermenèek za okoli vratu. Ko si ga je deklica zavezala okoli vratu se je jermenèek zadrgnil in Snegulèica se je zgrudila na tla. Na sreèo so se prav takrat domov vrnili palèki, hitro so prerezali zaèarani jermen in deklica je spet zadihala.

Ko je hudobna kraljica od ogledala zvedela, da je Sneguljèica še zmeraj živa, je zacepetala od togote. Spet se je preoblekla, pohitela v gozd k deklici in ji ponudila glavnik. Niè hudega sluteèo deklici je bil lièen glavnik zelo všeè. Ko se je z njim poèesala, je nezavestna padla po tleh. Palèki so ji zveèer potegnili glavnik iz las in Sneguljèica se je spet zavedla. Kraljica je spet od ogledala zvedela, da je Sneguljèica še živa. Zastrupila je jabolko, se preoblekla v kmetico in odšla k hiši sedmih palèkov. Ko je potrkala na vrata Sneguljèica je pogledala skozi okno in rekla: “Nikogar ne smem spustiti noter, palèki so mi prepovedali.”

“Potlej naj ti vsaj jabolko podarim,” je rekla kmetica in ker je bila Sneguljèica nezaupljiva, ga je prerezala èez pol; zastrupljena je bila samo ena polovica! Deklici je dala zastrupljeni del, sama pa zagriznila v drugo polovico. Tedaj je tudi deklica zagriznila v jabolko. Komaj je imela grižljaj v ustih, že padla mrtva na tla.

Kraljica je zavriskala in zaklicala: “To pot te palèki ne bodo mogli veè obuditi v življenje !”

Ko so palèki zveèer prišli domov, so zagledali Sneguljèico na tleh. Poskušali so vse mogoèe, vendar je to pot je deklica ostala mrtva. Zato so napravili krsto iz stekla in položili Sneguljèico vanjo. Odnesli so jo na hrib, sedli zraven nje in tri dni jokali. Tretji dan je mimo prišel kraljeviè, zagledal krsto in v nji lepo deklico. Bila mu je tako všeè, da je rekel palèkom: “Dajte mi krsto, ne morem živeti, ne da bi gledal Sneguljèico; èastil jo bom kakor svoje najljubše bitje.”

In res so se ga palèki usmilili. Ko so služabniki odnesli krsto, so se spotaknili in pri tem je zastrupljeni košèek jabolka, ki ga je Sneguljèica odgriznila, zletel iz njenega grla. Kmalu je kraljièna odprla oèi in vstala.

“O!” je zaklicala. “Kaj se je pa zgodilo?” Tedaj so ji palèki povedali o vsem in kraljeviè je rekel Sneguljèici: “Rajši te imam kakor vse drugo na svetu. Mi hoèeš biti za ženo?” Sneguljèica ga je uslišala in odšla z njim. Na poroko so povabili tudi hudobno maèeho. Ko je stopila v dvorano, je spoznala Sneguljèico in se je tako prestrašila, da ji je odpovedalo srce in mrtva se je zgrudila na tla.

Sneguljèica pa je s svojim kraljevièem živela sreèno do konca svojih dni.

...

  • Libri.it

  • Libri.it